Frè Pòtoriken yo mande lapriyè pou kriz finansye zile a
Frè ki soti Pòtoriko ki te nan Konsiltasyon ak Selebrasyon Kiltirèl Legliz Frè yo nan Pennsilvani soti 4 pou rive 7 me, te mande lòt patisipan yo pou priye pou zile a pandan kriz finansye aktyèl li a. Dapre rapò medya yo, apati 1ye me, prèske 100,000 anplwaye gouvènman, tankou pwofesè ak lòt moun, te pèdi travay yo tanporèman paske gouvènman Pòtoriko a te di zile a pa gen lajan ankò.
Sena zile a ak gouvènè a te apwouve yon akò samdi pou mete fen nan fèmen gouvènman an epi yo di y ap travay sou yon akò sou yon taks sou lavant espesyal pou diminye defisi a.
Omwen de manm Frè yo ki te nan konsiltasyon an nan Pennsilvani te pami moun ki pa t ap resevwa chèk salè kounye a, dapre Jaime Diaz, ki te lanse apèl la pou lapriyè. Li te di kriz finansye a ap afekte pwòp fanmi li. Diaz se pastè Legliz Frè yo nan Castañer epi yon manm Konsèy Jeneral Legliz Frè yo.
Frè brezilyen nan eta Sao Paulo afekte pa soulèvman gang yo
Igreja da Irmandade-Brasil (Legliz Frè yo nan Brezil) ap mande lapriyè apre yon vag vyolans gang ki baleye eta Sao Paulo depi wikenn pase a. Sao Paulo se pi gwo eta nan peyi a. Vyolans lan ki te vize lapolis ak bank yo, epi ki te boule bis transpò piblik yo te kòmanse vandredi 12 me, dapre BBC a, e li te gen ladan soulèvman nan anviwon 70 prizon.
Marcos Inhauser, direktè nasyonal pou misyon Frè yo nan Brezil, mande priyè “pou pèp la an sekirite epi pou yo gen plis kontwòl emosyonèl nan sitiyasyon sa a, epi pou otorite yo gen sajès nan chèche yon sispann-dife” ak òganizasyon kriminèl la – yo rele “Premye Kòmandman Kapital la,” dapre BBC a – ki te òkestre sa Inhauser te rele vyolans ki sanble ak teworis.
“Nou gen anpil moun k ap viv nan yon zòn ki fè anpil pè” toupre yon prizon nan vil Hortolandia, Inhauser te di, pandan l ap rapòte sou sitiyasyon an pandan l t ap kanpe nan Legliz Frè yo nan Biwo Jeneral nan Elgin, Illinois, sou wout li pou l pale nan yon konferans pou plante legliz nan Seminè Bethany. Anviwon 25 manm legliz ak fanmi yo ap viv toupre prizon an nan Hortolandia, ki se yon sant pou gang geriya ak kriminèl ki enplike nan trafik dwòg ak lòt krim, Inhauser te di.
Pandanstan, aktivis dwa moun yo kritike lapolis pou repons vyolan yo a, ki yo di ki touye omwen 33 moun yo prezime ki manm gang epi ki mete sivil inosan an danje, dapre sa "Christian Science Monitor" te rapòte yè 18 me a. Monitor la te di konfwontasyon vyolan ant lapolis ak òganizasyon kriminèl la te kontinye omwen jiska mèkredi swa, epi plis pase 150 moun te mouri, pami yo 40 polisye.
Òganizasyon kriminèl la se rezilta yon desizyon gouvènman an te pran kèk ane de sa pou mete geriya yo nan prizon ansanm ak popilasyon kriminèl la, Inhauser te di. Yon kalite inyon kriminèl te soti ladan l, avèk yon administrasyon trè byen estriktire ki te òkestre anviwon 186 atak, li te di.
“Yon lòt bagay ki fè pè se nivo kowòdinasyon yo genyen,” Inhauser te di. Pa egzanp, vyolans lan te vize lapolis, epi li tèlman byen òganize ke manm fòs polis yo te atake pandan yo pa t nan sèvis oswa lakay yo.
Pandan wikenn ki sot pase a ak nan kòmansman semèn sa a, zòn Sao Paulo a te paralize akòz boule bis yo itilize pou transpò piblik, tire sou polisye ak sivil, laperèz pou atak sou bank yo, ak panik ak gwo blokis ki te vin apre, dapre Inhauser.
Li te ajoute, “Se pa t yon moman fasil pou m kite kay la.”