Etid Labib | 12 me 2020

Perseverans

Touswit apre rankont li ak Zache, e jis anvan li monte yon ti bourik nan Jerizalèm, Jezi di parabòl sa a nan Lik 19:11-28 (parafraze):

Yon nonm ki te eritye richès te aspire pou l gen plis pouvwa politik nan peyi l, men li te bezwen jwenn pèmisyon pou l dirije nan men anpi kolonize a. Anvan l te ale, li te prete chak nan 10 esklav li yo yon mina—salè 100 jou—epi li te bay chak dis esklav yo lòd pou yo jere enterè biznis li pandan li te ale.

Anpil moun te meprize nonm rich sa a. Yo te òganize yon delegasyon pou swiv li e yo te òganize yon manifestasyon kont petisyon li pou kontwòl. Yo chante:

Nou pa vle nonm sa a mennen nou!
Rann nou tè ak minas nou yo!

Menm si sa, nonm rich la te fè wout li. Anpi kolonyal la te apwouve demann li a, kont volonte pèp la, e li te enpoze l kòm lidè politik.

Lè li te retounen nan peyi l ', ak pouvwa tou nèf, li mande yon rapò nan men chak nan esklav li yo sou fason yo te jere lajan li. Premye esklav la te kontan rapòte ke li te genyen 10 fwa sa yo te prete l. Nouvo chèf la te tèlman kontan ke esklav la te itilize lajan l pou l fè plis lajan, li te bay esklav sa a otorite sou 10 vil. Dezyèm esklav la rapòte yon ogmantasyon 500 pousan nan biznis. Pwopòsyonèlman, chèf la te bay dezyèm esklav kontwòl politik nan senk vil.

Soti nan gwoup la yon lòt esklav te vin devan chèf la. Esklav la te retounen lajan an san manyen. An eko chante manifestan yo, li te di nouvo chèf la, “Richès ou te toujou soti nan pòch lòt moun. Ou pran sa ki pa pou ou. Ou pa pran swen pèsonn men ou menm. Mwen refize jwe jwèt ou paske ou se yon nonm vyolan, koripsyon, ak piman bouk. M ap remèt ou sèlman sa ki pou ou. Mwen te pè ou, men mwen bay entegrite mwen plis valè pase sekirite mwen."

Nonm rich la te fache. “Kenbe entegrite w. Menm yon enbesil te ka mete lajan m nan bank lan, kote m ta omwen fè yon enterè sou biznis yon lòt moun. Si tout moun kwè mwen sevè, se pou sa vre: tout lajan ou pa t ogmante yo pral bay premye esklav la.

Plizyè lòt moun te kanpe bò kote esklav la epi yo te pale. Yo te entèwonp nonm rich la pou yo di jan sa te mechan pou bay sila ki te gen anpil la plis ankò. Men, chèf rich la te ensiste: “Men fason monn nan mache. Men ki jan mwen fè biznis. Se konsa mwen gouvène. Moun ki gen richès yo pral bay plis—yo te pwouve yo merite li epi yo ka fè konfyans. Pòv yo pa merite okenn envestisman paske yo pa kapab jere ti sa yo genyen. Epitou, tout moun ki te deranje plan mwen yo pral egzekite. Pote yo isit la kounye a. Mwen vle gade yo mouri."

Apre sa, Jezi te fè pwotestasyon pa l e li te monte nan vil politisyen ak chèf relijye yo. Jezi te gen entansyon montre ki kalite chèf li te ye: kalite yo te egzekite.

Pèsistans nan ekriti sa a

Parabòl fonse sa a se dènye bagay Jezi te di nan Lik anvan li te antre Jerizalèm. Ak kòmansman parabòl sa a enfòme nou ki jan li koule ak sans.

Li kòmanse nan Lik 18:1-8, kote vèv la ki kontinye ap mande jistis nan men jij ki enjis la se yon demonstrasyon ki pi evidan nan pèsistans. Chans pou li, li peye:

Menmsi jij la pa gen respè pou Bondye ni pou lòt moun, li ba l jistis pou l retire l. Èske nou ka pèsistan nan konvèsasyon nou ak Bondye? Èske Bondye p ap ede nou plis pase eskiz sa a pou yon jij?

Gen yon lòt chèf rich nan chapit anvan sa a. Li pa kapab swiv Jezi paske sa mande pou vann tout sa l posede epi bay pòv yo (18:18-30). Li kenbe tèt li deyò nan wayòm Jezi a—yon wayòm kote tout moun gen ase—pou li kapab kenbe pwòp wayòm pa l, kote li deja gen plis pase ase. Ki moun ki bezwen Bondye lè nou konfòtab pou nou dirije pwòp lavi nou? Èske nou depandans sou Bondye plis pase depandans nou sou pouvwa ekonomik?

Apre sa, Jezi fè disip yo sonje vwayaj y ap fè a pa sanble reyisi nan sans nòmal la. Jezi fè yo sonje vwayaj sa a pral sanble viktwa pou lidè pwisan yo nan Jerizalèm. Jezi fè disip li yo sonje, pou yon twazyèm fwa, yo pral egzekite l. Men, pouvwa politik ki touye l yo p ap gen dènye mo a (18:31-34). Ki jan nou rive nan rezirèksyon eksepte nan lit ak mistè lanmò a? Èske n ap pèsiste suiv Jezi menm nan moman difisil yo?

Yo rekonèt pèsistans yon mandyan avèg kòm yon zak lafwa (18:35-43). Èske n ap kontinye mande Jezi pou l ede nou lè yo di nou pa diy?

Lè sa a, yon lòt moun rich (Zake), kontrèman ak chèf rich la, byen reflechi redistribiye richès li. Lè l fè sa, li bay restitisyon pou mal li te fè yo epi li akeyi redanmsyon pou tout moun lakay li (19:1-10).

Nou wè nan tout pasaj Lik yo ki mete aksan sou—pi plis pase lòt Evanjil kanonik yo—deskripsyon wayòm Jezi a kòm priyorite pou moun k ap oprime yo epi debarase m opresè yo. Levanjil Matye a gen yon paralèl ak parabòl nan Lik 19:11-18. Men, parabòl nan Matye (25:13-40) fè twazyèm esklav la yon egzanp move lafwa; laperèz ak inaksyon li fè li pa prepare pou wayòm Jezi ki t ap vini an.

Tou de Matye ak Lik gen ladan l diskou esklav la ki rele byenfektè a yon nonm di ki rekòlte sa li pa simen epi rekòlte travay yon lòt moun. Poutan kontèks nan Lik la ede l fè diferans ak pawòl Matye a. Lik pa fè chèf ki rich la yon pozisyon pou Bondye.

Olye de sa, Bondye avèk esklav la ki kanpe devan chèf rich la. Aksyon esklav la se pa lachte men se kouraj. Esklav la pa sabote chèf rich la oswa kouri ale. Li pale verite sou enjistis li wè a. Lafwa li pouse l kanpe kont koripsyon. Li leve kanpe pou l pa fè sa ki nan pwòp enterè l—li te konnen sa ta ka koute lavi l. Olye de sa, li defann enterè anpil moun ki pa vle yon chèf konsa. Li te kapab fè bagay ki fasil, mete lajan an nan bank la, epi yo te rekonpans ak pouvwa politik, estati, oswa plis richès. Olye de sa, li pèsiste, tankou vèv la oswa nonm k ap chèche pi bon vizyon.

Wayòm Jezi a pa fonksyone tankou wayòm kapitalis la—pa gen kwasans pou kèk moun sou depans pou anpil moun. Olye de sa, wayòm Jezi a, jan sa montre nan parabòl sa a, se yon depa radikal nan sitiyasyon an. Li mande pou nou leve kanpe, menm nan moman difisil, epi kontinye fè sa jiskaske wayòm Jezi a reyalize.

Dylan Dell-Haro, ki abite Beatrice, Neb., se yon minis òdone nan Legliz Frè yo. Li travay kòm yon manadjè ka, epi li menm ak mari oswa madanm li, Laura, opere yon pepinyè plant natif natal.